Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Poveljstvo skupnih operacij v Iraku je uradno napovedalo, da se bodo sile mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike v prihodnjem tednu začele umikati iz vojaškega oporišča Al Asad. Namestnik poveljnika skupnih operacij je potrdil, da gre za načrtovan proces zmanjševanja tuje vojaške prisotnosti v državi, ki bo sledil natančno določenemu časovnemu okviru. Gre za eno največjih in strateško najpomembnejših oporišč, kjer so bile nastanjene koalicijske sile za boj proti islamskim skrajnežem. Ta poteza sledi dolgotrajnim pogajanjem med Bagdadom in Washingtonom o prihodnosti vojaškega sodelovanja in suverenosti Iraka. Čeprav podrobnosti o točnem številu vojakov, ki bodo zapustili državo, še niso v celoti razkrite, odločitev pomeni pomemben mejnik v varnostni dinamiki regije. Irak si prizadeva za postopen prehod k popolni samostojnosti pri zagotavljanju nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost poudarja pomen stabilnosti v boju proti preostalim celicam terorističnih skupin.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in visoki ruski uradniki so v novoletnih poslanicah poudarili utrjevanje medsebojnih vezi, ki sta jih državi v zadnjem letu močno okrepili. Kim je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izpostavil, da je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo zapečateno s skupno prelito krvjo, kar se neposredno nanaša na severnokorejsko podporo Rusiji v ukrajinskem konfliktu. Voditelj je izrazil prepričanje v neomajno zavezništvo, ki temelji na skupnih interesih in odporu proti zahodnim pritiskom. Ruska stran je prek podpredsednika varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva odgovorila z napovedjo novih možnosti za dvostransko sodelovanje v letu 2024. Moskva in Pjongjang nameravata graditi na dosežkih preteklega leta, ko so se vojaški in diplomatski stiki med državama intenzivirali. Takšna retorika potrjuje, da se Severna Koreja in Rusija vse tesneje povezujeta v geopolitični blok, ki neposredno izziva obstoječo mednarodno ureditev pod vodstvom ZDA in njihovih zaveznic.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.